Oman

Dežela, ki da veliko več, kot popotnik pričakuje

Puščava, nasadi palm in dih jemajoče gorske soteske, kjer strme stene lezejo do neba iz smaragdno-zelenih tolmunov. Mogočne gore vabijo višje, v odročne vasice, kjer dolgodlake koze kot čuvaji ležijo pred skromnimi hiškami. Oman je dežela, ki da veliko več, kot popotnik pričakuje.




Široki nasmehi domačinov so pravi balzam za popotniško dušo, vajeno naučenih turističnih nasmeškov. Omanski so pristni in iz srca. Ničesar nočejo od tebe, samo veseli so, da si prišel na obisk, da si te lahko malo ogledajo in te pogostijo z odlično omansko kavo ali čajem z datlji.




Presežki Muscata

Na obali se razprostira glavno mesto Muscat, ki navdušuje s svojimi utrdbami, palačami, muzeji, mošejami in lokalnimi tržnicami (souk-i). Zagotovo je največja znamenitost veličastna mošeja Sultana Qaboose, ki sprejme do 20.000 vernikov; vsak obiskovalec se zastrmi v 14 m visoki kristalni lestenec in drugo največjo perzijsko preprogo na svetu. Nič manj zanimiva ni belo lesketajoča se operna hiša z odlično akustiko in programov opernih, baletnih ter koncertnih predstav. Radovednost vzbuja sultanova palača Al Alam. Obkrožena je z bujnimi vrtovi in razkošnimi palačami, kjer domujejo različna ministrstva.

V zgodnjih jutranjih urah priporočamo obisk ribje tržnice, kjer se bohoti pisan ulov raznovrstnih rib, pogajanje za ceno in živahnost druženja ob nakupu (seveda so to samo moški) pa vas bosta zabavala do neskončnosti. Zvečer je paša za oči bazar Muttrah, ki razvaja nosnice z vonjem žlahtne kadilne bosvelije iz smole dragocenega drevesa, ki raste v puščavi.



Zelene oaze – Wadiji

V Omanu so vse barve intenzivne. V zelenih oazah se rastlinje z vodnimi vrelci in tolmuni meša v neskončni barvni paleti. Kar nekaj wadijev ali dolin občudujemo na Palminem potepu po Omanu, recimo Wadi Shab, ki je gotovo ena najlepših sotesk države, pa kljub temu še vedno skrivnostna in malo oblegana. Nedaleč stran je Wadi Tiwi, kjer precej popotnikov in domačinov postavi šotor, zaradi bližine vode in tolmunov pa so priljubljeni tudi pikniki. Wadi Bani Khalid je najbolj turističen, čeprav zato nič manj zanimiv. Če ne drugega, je vedno lepo pomočiti noge v hladen tolmun in se spočiti v senci palmovih dreves.




Vsaj eno noč in en dan velja nameniti užitkom v peskovniku puščave Wahiba. Popustite otroku v sebi in se razigrano spuščajte po sipinah, najbolje tako, da se na vrhu uležete, stisnete roke k sebi in se zakotalite.

Domačini so pravi virtuozi v vožnji in spustu z jeepom po peščenih valovih. Vse naredijo, da vas odpeljejo na romantičen sončni zahod in ob ogenj, ki pred šotori gori in greje dolgo v noč. Pri kamelah se nikoli ne more razbrati, ali so otožne ali vesele – bombončki iz rok domačinov in popotnikov jih vsake toliko zaposlijo, da ne gledajo nekam v daljavo. Domačini vedno skočijo, da bi dotočili novo skodelico kave in na koncu se je vedno težko posloviti od sipin.