Odprti in varčni Nizozemci

Vzemi piškot ali dva, saj si prišel na obisk, ne na požrtijo

Že ime Nizozemska pove, da gre za nižinsko in odprto deželo. Njeni prebivalci so za razliko od vsega v naravi visokorasli, odprti pa ravno tako kot razgledi, ki jim jih ponuja pokrajina. V duhu protestantske etike, ki je trdno zasidrana v njihovem značaju, so skromni, natančni in delovni. Ko me je prijateljica z Nizozemske prvič povabila na čaj, piškote in klepet, sem doživel hladen tuš. Ko naju je postregla, se je nasmehnila in dejala: “Izvoli, tu so piškoti. Postrezi si z enim ali dvema, ker si prišel na obisk in ne na požrtijo.” Vmes sem vzljubil nizozemsko varčnost in črni humor. Živijo v preprostih, a udobnih in odkritih domovih, saj pogled v notranjost stanovanja ni zastrt z zavesami. Na sprehodu lahko vsak mimoidoči brez težav pokuka v življenje in vsakdan nizozemske družine, ne da bi stanovalce to zmotilo. Slovenci se pogosto začudeno vprašamo: “Jih to, da jih gledamo skozi okno, res ne moti?” Ne, saj jih za razliko od nas ne zanima, kaj delajo sosed in drugi. Sami sebi so zadostni.

Primorci se spustimo do morja, Nizozemci se povzpnejo na obalo

Velik del Nizozemske je pod morsko gladino in to je tisto, kar popotnika največkrat preseneti, saj si težko predstavlja, da se morajo Nizozemci na obalo vzpenjati. Če ne bi bili tako vztrajni, drzni in napredni, bi bila Nizozemska danes približno tako velika, kot je Slovenija. Ker so si upali uporno boriti z naravo, so ogromen del površine ukradli morju, jo povečali in gospodarsko iztržili.

Zato se nam na Nizozemskem lahko zgodi, da smo v minusu z nadmorsko višino. Toda to nam ne onemogoča, da v nosnice ne bi ujeli vonja cvetlic, po katerih je dežela znana povsod po svetu. Prav rože vseh barv in sort so tiste, ki v tem »pridobljenem« pasu narave uspevajo in vabijo na tisoče turistov iz vsega sveta, ki želijo doživeti nepregledne cvetlične preproge. Spomladi je najlepše in na vsakih deset let se zgodi Floriada.

Jeseni in pozimi nas pozdravljajo osvetljeni in ogrevani rastlinjaki, v katerih gojeno cvetje za cvetličarne po vsej Evropi krepi lokalno gospodarstvo. Nizozemci pravijo, da se cvetje ne podari samo ob praznikih, ampak vsak dan, saj ga imamo, da nam lepša življenje. Prepričani so, da rdeča vrtnica več kot tiste dve ali tri besede, ki jih včasih s težavo povemo najdražjim.

Si kaj Amsterdam po duši?

I-AM-sterdam, sem, torej ljubim mesto svobode

Nekatera nizozemska mesta so se tako razširila, da se med seboj skoraj stikajo, zato je na Nizozemskem vse na kupu in nas ne rabi skrbeti, da bomo preveč časa zapravili za vožnjo. Prestolnico Amsterdam vzljubi vsak, ki jo obišče. I-AM-STERDAM je pač en in edini, mozaik kulturnih začimb, kjer zadihaš svobodno, pa naj bo na ulicah ali v znamenitih coffee shopih. Mesta se ni zaman oprijel slogan Živi in pusti živeti.

Zrak je užitek dihati tudi v Rotterdamu, pristaniškem velikanu Evrope. Tam bode v oči pokrita sodobna tržnica Markthal, kjer mrgoli kulinaričnih stojnic. To ni le klasična tržnica, ampak prava arhitekturna senzacija, vredna ogleda in doživetja.

Dežela za preproste dobrojedce

Hrana na Nizozemskem je preprosta, a hranljiva in okusna. Že ko sem bil prvič na Nizozemskem, sem poskusil erwtensoep – grahovo juho, ki je tako gosta, da žlica kar stoji pokonci. Od takrat dalje si jo vedno privoščim. Ko se oglasi želodec, največkrat pade v oči prepoznavna lokalna jed broodjeharing. Gre za surovo ribo, ki ji dodajo čebulo in nekaj rezin kumaric. Najraje jo postrežejo v sendviču. Meni so po vseh teh letih še vedno najboljše kibbelinge – ocvrte ribe polenovke, ki jih postrežejo s česnovo ali kakšno drugo omako.

Pri sladici ne morem mimo stroopwafel , pregrešne vafljeve dobrote. Je iz dveh tankih vafljev in na sredini premazana s karamelo in medom. Če boste to kdaj poskusili, si privoščite toplo različico, ki se kar stopi v ustih. Podobno je z oliebollen, hrustljavimi nizozemskimi miškami, ki jih pripravijo za praznike. Takrat je vse, kamor seže pogled, oranžno. Nizozemci so namreč do konca zaljubljeni v svojo nacionalno barvo in barvo kraljevine. Skoraj vse, kar imajo, je vsaj deloma tudi v oranžni barvi – očala in klobuki, torbe in nakit, oblačila in kolesa, s katerimi se tako radi poganjajo po svojih ravnicah.

Pridružite se jim, ne bo vam žal

Igor Rajner, vodnik Turistične agencije Palma

Priporočam nizozemski mladinski film:

• Pravi fantje nikoli ne jočejo in Proti nevihti

V branje priporočam:

• Rodaan Al Galidi: Avtist in poštni golob

• Emiel de Wild: Bratovska skrivnost

• Hella S. Haasse: Črno jezero