Maroko pod Palmo

S Palmino vodnico Brino Gomzi

»Najvišji minaret na svetu, Atlantski ocean, kraljeva mesta, metin čaj, olive, mozaiki z antičnimi motivi, štorklje, medina, osli in mule, barantanje, tajine, začimbe, Atlaška cedra, Berberi, dateljnova palma, peščene sipine, dromedar, kazba in ksar, soteska, arganovo olje, odsluženi mercedesi, opice in kobre, poslikava s kano, svež pomarančni sok, nosači vode, prijazni ljudje … vse to in še več – Maroko »pod Palmo«.

Casablanca (špansko »bela hiša«), ki velja za gospodarsko središče in največje mesto Maroka, nima tako burne zgodovine kot druga maroška mesta, saj je pravi razcvet doživela šele v 20. stoletju. Leta 1942 je svetovljansko Casablanco na zemljevid sveta postavila romantična drama Casablanca z Humphrey Bogartom in Ingrid Bergman v glavnih vlogah, a popotnik bo zaman iskal prizorišča snemanja kultne Casablance, ki je bila posneta v filmskih studiih družbe Warner Bros.

Največja kulturna znamenitost Casablance je veličastna mošeja Hassana II., ki je edina mošeja v Maroku, v katero lahko vstopijo tudi nemuslimani. Mošeja Hassana II., ki ima najvišji minaret na svetu (210 m), je zgrajena nad Atlantskim oceanom, saj se je drugi maroški kralj skliceval na verz iz Korana, ki pravi, da je »božji prestol na vodi«. Ob pogledu na arhitekturni čudež francoskega arhitekta Michel Pinseau-ja mi vedno znova zastane dih.

Potovanje v Maroko ne bi bilo popolno brez obiska političnega središča in glavnega mesta države, ki ima uradno kraljevo rezidenco, kjer sta se marca 2002 poročila sedanji maroški kralj Mohammed VI. in Salma Bennani, prva soproga maroškega vladarja v zgodovini, ki je prejela kraljevi naziv »princesa«.

Nasproti Hassanovega stolpa, minareta nedokončane mošeje almohadskega vladarja Yaquba al-Mansurja, je vredno obiskati mavzolej Mohammeda V., kjer sta poleg prvega maroškega kralja, ki je Maroko s pogajanji s Francozi popeljal v neodvisnost, pokopana tudi drugi maroški kralj Hassan II. in princ Moulay Abdellah. Ogled bele prestolnice vključuje tudi sprehod po kasbi Oudaias, ki kraljuje nad izlivom reke Bou Regreg v Atlantski ocean. Ozke uličice kasbe Oudaias, kjer prevladuje belo-modra barva, pripeljejo do café Maure, kjer je potrebno naročiti odličen metin čaj in se posladkati z maroškimi piškoti.

Rodovitna kmetijska zemljišča, ki zagotavljajo obilo žita, oliv, vina in drugih kmetijskih pridelkov, obdajajo kmetijsko središče Maroka, ki je večino časa v preteklosti preživel v senci Feza in Marakeša. Meknes je svojo zlato dobo kot vladarska prestolnica doživel v času vladanja alavitskega sultana Moulaya Ismaila, ki je »maroški Versailles« zavaroval z obrambnimi zidovi v dolžini 40 km. »Mesto stoterih minaretov« se ponaša z mavzolejem »sodobnika Sončnega kralja Ludvika XIV.« in umetnim zbiralnikom vode Sahrij Swani ter Mansourjevimi vrati, ki veljajo za največja in najlepša mestna vrata v Maroku.

Na trgu el-Hedim, pomanjšani različici marakeškega trga Djema el-Fna, si je potrebno vzeti nekaj prostega časa, da se doživi utrip mestnega vrveža. Po ogledu Meknesa sledi nadaljevanje do Volubilisa, nekdanjega cvetočega rimskega mesta, ki je Bab Mansourju posodil svoje korintske stebre.

Med žitnimi polji in oljčnimi nasadi nas cesta, ki je obdana z opuncijami in agavami, pripelje do največjih in najlepše ohranjenih rimskih ostankov v Maroku, kjer lahko občudujemo mozaike z antičnimi motivi. Iz Volubilisa, ki je v zlatih časih imel 20.000 prebivalcev, je čudovit pogled na romarsko središče Moulay Idriss, kjer se nahaja mavzolej ustanovitelja prve maroške vladarske dinastije. Razvaline Volubilisa so tudi priljubljeno mesto, kamor se pozimi vračajo štorklje.

Od vseh kraljevih mest Maroka mi je najljubše najstarejše kraljevo mesto, ki velja za kulturno in duhovno središče kraljevine. Fès el-Bali, ki je pod zaščito Unesca, sestavlja labirint trgov in uličic, ki naj bi jih bilo več kot 9400. Medina v Fezu je razdeljena na območja, namenjena posameznim tradicionalnim obrtem, med katerimi so najbolj znani strojarji, ki kože obdelujejo na star način, z mešanico apna in golobjih iztrebkov.

V mestu, kjer se je čas ustavil v srednjem veku, se pogosto sliši odmevati »Belek! Belek!«, kar nas opomni, da se bliža bodisi osel ali mula bodisi konj – glavna transportna sredstva medine. Fès el-Bali se ponaša tudi z mavzolejem Moulaya Idrissa II. in medreso el-Attarine ter z mošejo in univerzo al-Karaouine, najstarejšo neprekinjeno delujočo medreso na svetu. Iz obdobja Merinidov, ki so zgradili Fès el-Jedid, je vredno občudovati tudi zunanjost kraljeve palače in se sprehoditi skozi staro judovsko četrt.

Fez je idealna priložnost, da se preizkusi maroška kuhinja, ki uporablja veliko začimb, med katerimi je najbolj poznana mešanica začimb ras el hanout. Ponudba maroških glavnih jedi je zelo bogata in raznovrstna, vendar ima skupni imenovalec, ki se imenuje tajine, lončena posoda, v kateri postrežejo kuskus s sedmimi vrstami zelenjave ali govedino s slivami ali piščanca z limono itd. Ne pozabite obroka zaključiti z »maroškim viskijem«!

Razdalja od Feza do Erfouda predstavlja dolgo pot iz kmetijske pokrajine v puščavske predele preko gorske verige Atlas, ki je v Maroku najširša in najvišja. Na območju Srednjega Atlasa leži naselje Ifrane (»mala Švica«), ki je poznan po rdečih strehah v alpskem slogu, kar je v maroški pokrajini precejšen tujek. Obsežna zemljišča Srednjega Atlasa poraščajo gozdovi bora, zimzelenega hrasta in Atlaške cedre, ki zraste do 50 m visoko, premer debla pa doseže do 1,5 m.

Med vožnjo po neukročeni pokrajini Atlasa srečamo maroške Berbere, ki sebe imenujejo imazighen (»svobodni ljudje«), ter njihova bivališča in črede ovac. Nadaljevanje skozi Midelt in Errachidio nas pripelje do osupljive oaze dateljevih palm, ki se vije vzdolž doline reke Ziz. Prihod v Erfoud mi zmeraj pričara nasmeh na obraz, kajti mesto je znano kot izhodišče za obisk peščene puščave Erg Chebbi, mojega najljubšega dela Maroške pravljice.

Pestrost maroške pokrajine je pravi navdih za fotografske navdušence, ampak nedvomno najbolj osupljiv je pogled na peščene sipine Erg Chebbi, ki dosežejo višino do 150 m. Ob pogledu na peščene sipine se počutim kot majhen otrok v ogromnem peskovniku, zato priporočam sezuti čevlje in se povzpeti na vrh peščene sipine ter se zazreti v daljavo, kjer vas bo prevzela tišina in mir. Občudujte spreminjajoče se barve »Male puščave« … neprecenljivo doživetje.

Jug Maroka ostaja zvest gradnji izrazito obrambnega značaja – kazbe in ksarji so zgrajeni iz na soncu posušenih opek iz gline ali blata, zmešanih s slamo. Čudovite kazbe občudujemo v mestu Tinerhir, ki se je razvilo v dolini reke Todra, za katero je značilno tristopenjsko kultiviranje. Dolina žitnih polj, mandljevcev in dateljevih palm se konča z osupljivo sotesko, ki je v najožjem delu široka le 10 m. Poleg arganovega drevesa, ki raste samo v jugozahodnem delu države, je Maroko z dolino reke Dades poznan tudi po gojenju damaščanske vrtnice, ki se uporablja v industriji parfumov.

»Pot tisočerih kazb« in dolina vrtnice Damascene nas pripeljeta v provinco Ouarzazate, ki je poznana po filmski industriji. Ksar Aït Benhaddou, ki je pod zaščito Unesca, je prizorišče snemanja Lawrenca Arabskega, Jezusa iz Nazareta, Gladiatorja, Princa iz Perzije, …

Cesta preko prelaza Tizi n’Tichka (2260 m), ki se nahaja na območju Visokega Atlasa, nas pripelje do »rdečega mesta«, nesporne prestolnice južnega dela države, ki ohranja dušo in doživlja turistični razcvet. Pravijo, če nisi obiskal Marakeša, nisi videl Maroka. »Biser juga«, ki se ponaša z mošejo Koutoubia, grobnicami dinastije Saaditov, palačo Bahia in botaničnim vrtom Majorelle, je mesto z najbolj noro energijo.

Živahen in pisan trg Djema el-Fna ponudi obiskovalcu stojnice s pestro izbiro odlične maroške hrane in sveže stisnjenim pomarančnim sokom, pisane nosače vode, igrive opice, krotilce kač, vedeževalce ter glasbenike, igralce, akrobate, plesalce in pripovedovalce zgodb. Kaos znamenitega »najživahnejšega kota Afrike« je nepozabno doživetje in idealen zaključek potepanja po Maroku!

Slavni maroški popotnik Ibn Battuta je dejal, da nas potovanje pusti brez besed in nas spremeni v pripovedovalce zgodb. Postanite pripovedovalci maroške zgodbe – dežele dobrosrčnih in prijaznih ljudi, ki je idealna in varna destinacija za različne popotniške okuse, saj je poskrbljeno za mestni vrvež, barvitost Atlasa, tišino puščave, osupljivo naravo, odlično kulinariko, …

Odkrijte pravljico med morjem in puščavo ter postanite sodobni Battuta … »pod Palmo«!