Idealni dan na Costa Bravi

Katalonija ni samo Barcelona

To mesto me vedno znova zaslepi z neštetimi zakladi in edinstveno atmosfero, tako da skoraj vedno zmanjka časa za raziskovanje preostale pokrajine, ki sicer ponuja ogromno. Kako bi izgledal idealni dan, če bi se mi uspelo enkrat odreči prestolnici in si privoščiti kakšen drug košček Katalonije kot glavno jed, ne samo začimbo? Za prvič bi si izbral Costa Bravo, eno izmed najlepših obal na Mediteranu z bogatim zaledjem.

Po pristanku na barcelonskem letališču El Prat bi šel najprej do Girone in v celoti prehodil srednjeveško obzidje, od koder je fantastičen razgled na mesto ob reki Onyar in njegovo okolico. Raziskal bi ozke ulice judovske četrti in obiskal tržnico. Posedal bi v parkih okoli gigantske gotske katedrale in če bi se zgodil čudež v obliki odpovedi v zadnjem trenutku (čakalna doba je eno leto), bi obiskal restavracijo El Celler de Can Roca, kjer trije bratje blestijo v molekularni kuhinji in ustvarjajo za mnoge najboljše jedi na svetu.

V Kataloniji je hrana za bogove in dežela ima več kot petdeset restavracij z Michelinovo zvezdico. V vsakem primeru pa bi dan zaključil s pijačo in tapasi na Trgu neodvisnosti ob večernem lokalnem vrvežu.

“Esmorzar, un espressito”, nato pa v Figures.

Vsaj pol ure bi zrl v gromozanske noge stropne freske Dekleta zahodnega vetra v Dalíjevem muzeju v Figueresu, ki jo je nadrealistični genij ustvaril, ko je bil star že skoraj sedemdeset let. Salvador Dalí je premikal meje človeške domišljije in za to smo mu lahko večno hvaležni. Če njegova galerija ne bi bila dovolj, pa bi se zapeljal še do Portlligata na Costa Bravi, kjer je njegova hiša in predvsem v Cadaques, kjer je bil na neštetih sprehodih s svojo ženo Galo in prijatelji, tudi Lorco in Picassom. Sledilo bi kopanje v enem izmed prelepih zalivov okoli Pallafruguella in spanje v obalni Tossi de Mar, mestecu srednjeveške duše, dolge plaže in odlične morske restavracije La Cuino del Can Simon.

Morski dan

Dopoldne bi izkoristil za številne obalne pešpoti. Od katalonskega Blanesa do francoskega Colliura je ob prelepi obali ogromno sprehajalnih poti ob strmih klifih, zapuščenih srednjeveških obrambnih stolpih, skritih zalivih in svetilnikih.

V okolici Tosse ali katerega izmed drugih obalnih mest bi naredil dopoldansko turo, popoldan pa izkoristil za potapljanje okoli Illes Medes, skalnatih otočkov kilometer od obale, kjer so v različnih globinah najrazličnejše ribe, hobotnice, spužve, barvite alge, jastogi in jegulje. Zvečer bi se z vlakom vračal v Barcelono na letališče po železnici, ki poteka čisto ob obali in tako bi bilo slovo od morja še najmanj boleče.

Edino zdravilo, ki ostaja: še Katalonije, še! Visca Catalunya!

Palmin vodnik Jaša Koceli o tem, zakaj se Katalonije enostavno ne naveličaš.