Azori, preplet modre in zelene na devet načinov

Zapis naše vodnice in specialistke za Azore, TAMARE BRODNIK

Azorsko otočje, komaj opazno na zemljevidu, daleč sredi Atlantika sestavlja devet vulkanskih otokov, 1500 km oddaljenih od Lizbone in 1925 km od Kanade. Skupna površina otokov meri 2.333 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja le 2,5 % ozemlja Portugalske. Na otokih živi nekoliko manj kot 250.000 prebivalcev. Azori so razdeljeni v tri zelo ločene otoške skupine: vzhodno skupino, ki jo sestavljajo São Miguel, Santa Maria in otočki Formigas; osrednjo skupino, ki jo sestavljajo Faial, Pico, São Jorge, Terceira in Graciosa; in severozahodna skupina, ki jo sestavljata Flores in Corvo.

Za skrivnostne otoke, dolgo nenaseljene še danes pravzaprav ne vemo kdo točno jih je odkril oz. kdo je na njihova tla stopil prvi. Prej neposeljene Azore so menda poznali že v 14. stoletju. Nekateri trdijo, da so jih prvi odkrili portugalski mornarji dobrih sto let pred Kolumbom, drugi pa, da jih je zanesljivo odkril tudi kralj Alfonz V. Z gotovostjo je izpričano njihovo odkritje leta 1427, ko je na Santi Marii pristal portugalski pomorščak Diogo de Silves. Otoke so kmalu začeli naseljevati priseljenci iz različnih predelov Portugalske, zlasti na osrednje otoke se je doselilo tudi precej Flamcev, na Sao Miguel pa nekaj Bretoncev iz Francije. Otočje je bilo pomembna postojanka za pomorščake, ki so pluli med obema celinama.

Ime Azori, zvenijo kot prestižna destinacija, a jih množični turizem v nasprotju s sosednjo Madeiro še ni odkril

Domačini masovnega turizma niti ne želijo, saj je njihova želja ohraniti neokrnjeno naravo, ohraniti svoje bogastvo. Azori so poimenovani kot najboljša destinacija za trajnostni turizem in ostajajo dobro varovana skrivnost Evrope, kjer je obiskovalec nagrajen s prijaznostjo in pristnostjo domačinov, neokrnjeno naravo, nizkim cenami in ležernostjo vsakdana. Lokalne restavracije, ki jih ni prav veliko ponujajo bogato izbiro jedi, za katere si je potrebno vzeti čas, kot to znajo prebivalci Azorov. Okusa po slastni hobotnici, tuni in drugih morskih sadežih, različnih sirih, vinu in lokalnih sladicah ne pozabimo hitro. Počasen ritem življenja, ki ga narekuje preživljanje s kmetijstvom, živinorejo in ribištvom lahko vsak hip spremeni nemirna geološka narava otokov, ki se kaže s številnimi potresi in vulkanskimi izbruhi. Vsi otoki so vulkanskega izvora, nastali po izbruhih ognjenikov na Srednje atlantskem hrbtu ali v njegovi neposredni bližini. Vzhodna in osrednja skupina sta na samem hrbtu, zahodna otoka Flores in Corvo pa sta geološko že del ameriške celine, saj sta nastala na vzhodnem obrobju Severnoameriške plošče. Posledice vulkanskega delovanja so vidne v post vulkanskih pojavih: vrelcih vodne pare, žveplenih in blatnih vrelcih, manjših gejzirjih in izvirih tople ali vroče vode ter globokih kraterjih oziroma kalderah ter jezerih. Vulkansko kamnino obiskovalec opazi že iz letala, številne otoške hišice so zgrajene iz bazalta.

Skrivnostnim, rajskim portugalskim otokom sredi oceana pravijo tudi Havaji Evrope, a predstavljajo mnogo več. Unikatni preplet kultur in neokrnjene narave, kjer se domačini radi pošalijo, da njihov tempo življenja narekuje vreme. Namreč vsak dan ima štiri letne čase in tako kot se spreminja vreme, so različni tudi otoki. Vsak otok, svet zase. Poleg uradnih imen vsak otok nosi ime po eni izmed barv in enem izmed svetnikov.

São Miguel – zeleni otok

Turistično najbolj obiskan je največji in glavni otok – otok São Miguel. Večina letalskih prevozov je z Azori povezana prav s tem otokom in mnogi obiskovalci si ogledajo le São Miguel. Je popolno nasprotje ostalim. Izstopa že po velikosti, na njem živi tudi največ prebivalcev, skoraj polovica vseh prebivalcev Azorov. Je turistično najbolj razvit, kljub temu pa so določili mejo turističnih kapacitet do 15.000 postelj, saj želijo ohraniti usmerjenost v trajnostni turizem. Na otoku ne zmanjka neverjetnih naravnih lepot; od modrega oceana, ognjenikov, kraterjev, slapov, lagun, bujne vegetacije, neverjetnih jezer do termalnih vrelcev. Slehernemu obiskovalcu zastane dih ob pogledu na idilično jezero Fogo, ki velja za eno najlepših jezer Portugalske. Nič manj impresiven ni pogled z roba kraterja, z razgledne točke Vista do Rei na jezero Sete Cidades. Od tod se razprostira razgled na kraterski jezeri: eno je modre, drugo zelene barve in ko slišimo legendo o nastanku jezera, postane pogled nanju še bolj veličasten. Jezeri sta najbolj fotografirani naravni znamenitosti na Azorih ter najpogosteje uporabljen motiv za promocijo Azorov. Dolina Furnas je polna gejzirjev oziroma izbruhov vodne pare in vročega blata ter termalnih bazenov namenjenih kopanju. Nepozabno doživetje je kopanje v vroči termalni vodi z veliko železovih mineralov, ki poskrbi za pomladitev kože in hkrati uživanju ob pogledu na bujno vegetacijo čudovito urejenega parka Terra Nostra. Domačini vroča tla uporabljajo tudi za kuhanje. Sestavine zložijo v velik lonec, ki ga postavijo v že pripravljene luknje, jih pokrijejo in počakajo, da je po približno šestih urah jed pripravljena. Imenujejo jo Cozido des Furnas.



Glavno mesto Ponta Delgada velja za prestolnico Azorov. Čudoviti črno – beli mozaiki z naravnim kamnom tlakovane ulice in trgi ter tipična arhitektura hiš, zgrajenih iz naravnega bazaltnega kamna so posebnost mesta. Le streljaj od mestnega središča, si na robu mesta lahko ogledamo nasade ananasa, ki veljajo za simbol Azorov. Slastni sadeži potrebujejo kar dve leti, da dozorijo v posebnih steklenjakih. Njihov aromatični vonj in okus je nepozaben in skoraj ni primerljiv s sadežem, ki ga kupujemo v naših trgovinah. Poleg nasadov ananasa so za otok značilni tudi edini evropski nasadi čaja. Samo še dve tovarni danes pridelujeta azorski zeleni in črni čaj. Sao Migel, pogosto spominja na prizore iz filmov Gospodar prstanov.

Faial – modri otok

Faial je po velikosti primerljiv z otokom Flores in velja za najbolj zahodno točko Evrope, saj otoka zahodne skupine Flores in Corvo ležita že na ameriški tektonski plošči. V prijetnem pristaniškem mestecu Horta se srečajo svetovni morski popotniki, ki pred izplutjem na pristaniška tla za srečo pri plovbi narišejo zanimive barvne slike. Zgodbe, ki jih mornarji radi pripovedujejo v pristanišču, nas hitro popelje v čas piratov in mogočnih ladijskih flot, ki jim je bil Faial zadnja postojanka na poti proti novemu svetu. V zgodbah pogosto omenjajo, da v globinah ob obali Faiala leži največ potopljenih ladij in njihovih zakladov.
Predvsem zaradi modrih hortenzij, ki množično cvetijo v poletnih mesecih, otok imenujejo tudi »Modri otok«. Najvišji del otoka je ugasel vulkan Caldeira. Od roba kraterja se razprostira lep razgled na gromozanski notranji del kraterja, ki je namenjen pohodnikom.
Zadnji vulkanski izbruh, so na Azorih zabeležili leta 1957/58, prav na Faialu (Vulcão do Capelinhos) in pusta neporasla pokrajina oziroma lavino polje, ki spominja na lunino pokrajino nas opozarja na njegovo nedavno delovanje.
Ob spremljanju sončnega zahoda v pristanišču Horta, nas pogled na najvišji vrh Montanha do Pico (2351 m, najvišji vrh Portugalske) že vabi na sosednji otok Pico.

Pico – sivi otok

Otok, na obiskovalca naredi poseben vtis. Veličastni preplet visokih vulkanskih vzpetin z najvišjim portugalskim vrhom (Pico, 2.351 m), jezera v kraterjih, nasadi agrumov in banan, vinogradi ter pogled na moder ocean in dva sosednja otoka Faial in Sao Jorge je nepozaben. Vrh Pica je pogosto zavit v oblake, a z malo sreče smo vsaj nekajkrat v dnevu nagrajeni s pogledom na zgornji del stožca. Ponos Pica je vinorodno območje, ki je od leta 2004 zapisano na seznam Unescove kulturne dediščine. Prvi naseljenci so kot prve kulture zasadili prav trto in žita. Izkazalo se je, da kljub zimskim rušilnim viharjem trte preživijo le, če jih obdajo s kamnitimi bazaltnimi zidovi, ki so še danes na otoku. Pogled na vinograde je unikaten, česa takšnega na svetu ne najdemo. Izgubimo se v poplavi vinogradov in črno – rdečih hišic ter mlinov na veter. Seveda avtohtonih sort na Azorih nikoli ni bilo, saj je otočje preveč oddaljeno od katerekoli celine, da bi morda veter tja zanesel kakšna semena; so pa prvi naseljenci tja prinesli množico sort, ki so se skozi stoletja adaptirale in zdaj veljajo za samosvoje, skoraj avtohtone. Vinogradništvo je vse prej kot enostavno, zaradi poroznih magmatskih kamnin in močnih vetrov, vendar domačini vztrajajo in njihov trud je poplačan s prepoznavnostjo in popularnostjo vin s Pica. Poleg vinogradništva je bil kitolov dolgo druga najpomembnejša panoga na otoku. V vasici Lajes v lokalnem muzeju obiskovalcu na zanimiv način prikažejo, kako je imel prav vsak prebivalec vasi pomembno vlogo pri tej dejavnosti, ki pa ni bila prav nič romantična, a nujna za preživetje. Danes nas domačini z veseljem popeljejo na opazovanje kitov in delfinov, kitolov pa je od leta 1986 prepovedan.

Terceira – lila otok

Bogata zgodovina otoka se odraža tudi v največjih mestih Angra do Heroismo in Praia da Victoria. Odmaknjenost prebivalcev je vplivala tudi na njihovo vero, saj je Culto do Divino Espirito Santo (kult božanskega Svetega duha) močno odmaknjen od originalne krščanske vere. Njihove cerkvice oziroma barvite kapelice so »živopisane«, v modrih, rdečih, zelenih in rumenih barvah in s krono na vrhu. Opazimo jih po celem otoku. Med vsemi otoki velja za najbolj tradicionalnega in prežetega s praznovanji, posebnost je tudi tek pred biki. To je tako imenovana tourada a corda – bikoborba z vrvjo. Na stotine gledalcev sedi na zidovih ali balkonih, stoji pred vhodnimi vrati ali skozi okna opazuje mlade moške, ki izzivajo bike, nato pa spretno bežijo pred živalmi.
Zadovoljne krave, srečamo povsod po otoku, pa naj si bo to zjutraj ali ob sončnem zahodu, ob lepem ali slabem vremenu. Pašnikov različnih oblik ki, so ločeni z vulkanskimi kamni in spominjajo na mozaik, se obiskovalec enostavno ne more nagledati. Živo zelena barva trave, majhne cvetlice, mah na kamnitih ograjah, črno – bele krave in modrina neba vabijo obiskovalce na številne razgledne točke.

Glavno mesto Terceire in hkrati najstarejše mesto na Azorih, Angra do Heroismo, je zaradi lepo obnovljenih palač, cerkva in utrdb že nekaj časa uvrščena na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine. To je mesto, ki se pohvali z živahnim predmestjem, s cestami in pločniki, okrašenimi z mozaiki, prelepimi vrtovi, številnimi lokali in trgovinami, zvečer pa tudi z živo glasbo na prostem.
Otok skriva svoje lepote tudi v notranjosti; pravljični gozdovi z orjaškimi cedrami, povsem zakrijejo nebo, podzemne vulkanske jame, ki jih je ob nastajanju otokov za seboj pustila lava in so danes kot nalašč urejene za obiskovalce. Jame sicer nimajo kapnikov, imajo pa vulkanske rove, ki omogočajo pogled v notranjost vulkanov in so povsem drugačne od nam znanih kraških jam. Najbolj znani jami za obisk sta Algar do Carvão in Gruta do Natal.

São Jorge – rjavi otok

São Jorge velja za najbolj dramatični otok, s fjordskimi jezeri in značilno pokrajino fajã – geološko formacijo, nastalo z lavo in plazovi. Otok je poln prelepih dolin, vrhov, jezer v kraterjih, slapov in visokih klifov. Najbolj priljubljen je med utrjenimi pohodniki, ljubitelji kolesarjenja, kanjoninga in jamarstva. Slovi po najboljšem siru med vsemi azorskimi siri.

Flores – rožnati otok

Flores je fantastičen, prvinski, pristen in divji. Leži na najbolj zahodnem delu azorskega otočja. Ob dvigu meglic, se razkrijejo naravnost magični razgledi na Atlantik, jezerca, krater ugaslega vulkana, mogočne slapove, terasaste pašnike, pisano cvetje in sosednji, še manjši otoček Corvo. Otok je pravi raj za pohodnike. Od leta 2009 je otok vpisan na Unescov seznam svetovnega rezervata biosfere. Flores je otok tišine in naravnih lepot.

Corvo – črni otok

Sosednji Corvo je najmanjši otok, v bistvu ena sama Caldeira (ostanek vulkana), z le enim mestom Vila do Corvo in le 400 prebivalci.

Santa Maria – rumeni otok

Na otoku Santa Maria je avgusta najstarejši portugalski glasbeni festival Mare de Agosto. Ni naključje, da prav na rumenem otoku – otoku sonca, najdemo najlepše plaže na Azorih.

Graciosa – beli otok

Drugi najmanjši otok, ki ga prepoznamo po zanimivih vulkanskih belih skalah.

Potepanje po Azorih se je priložnost odmakniti od vsakdanjega vrveža in hitenja. Uživati in sprostiti se v neokrnjeni naravi in miru. In da ne bo pomote, Azori nikakor niso dolgočasni, večini obiskovalcem ostanejo v spominu za celo življenje. Narava na vseh otokih je tako čudovita, da osupne vsakogar in večkrat pusti brez besed. Ni pomembno na kateri otok se podamo, na vsakem delu otoka najdemo svoje čudovite skrite kotičke.
Da bodo barve Azorov in spomin na preplet zelene in modre še dolgo po vrnitvi domov z nami, moramo s potovanja prinesti bazaltno zapestnico Azorov s perlami v barvah devetih otokov.

Tamara Brodnik