»A ti pa spet v Jordanijo?«

Tako me velikokrat sprašujejo slovenski prijatelji. Ponovno se je vzpostavilo zaupanje v gostoljubnost in lepote Arabesk, kot Palmovci pravimo deželam na Bližnjem vzhodu. Vedno manj je predsodkov in vedno bolj nas vlečejo orientalski čari. Ti so sicer drugačni, kot si jih predstavljamo iz pravljic Tisoč in ene noči, ampak tako intenzivni, da nikogar ne pustijo hladnega. Seveda se zaradi pritiska medijev mnogi še vedno sprašujejo o varnosti potovanj v Jordanijo ali druge arabske dežele. Moram povedati, da se je te kraljevine val arabske pomladi le bežno dotaknil, kralj pa je hitro sprejel nekaj kompromisov, zato življenje teče po ustaljenih tirnicah.

Verjetno bi se marsikdo strinjal, če bi dejal, da je Jordanija »Švica Bližnjega vzhoda«. In res je takšna. Lepa, urejena, sodobna, prijetna in srčna, hkrati pa polna biblijskih in mističnih podob – od Mojzesove gore do Mrtvega morja, od puščavskih gradov do starorimskega Jerasha, od Petre do Amana.

Moram povedati in priznati, da so za naše popotnike še vedno največja pričakovanja povezana z rdečim mestom Petra, ki ga še danes naseljujejo beduini. Ko hodiš skozi ozko grlo ali siq in se dotakneš neverjetnih in mogočnih kamnin, imaš občutek, da vstopaš v nov svet. Treking po Petri je eno tistih doživetij, ki jih zlahka ne pozabiš, še posebej, če si pohodnik po duši. In ko se ob koncu dneva povzpnemo na hrib nad samostanom in imamo na dlani toliko vrhov in dolin, se res počutimo kot zmagovalci oziroma kot uspešni osvajalci.

Jordanija je še zmeraj ena tistih arabskih dežel, ki ne bo razočarala, kjer se bo popotnik počutil dobrodošel in varen in kjer si boš po potovanju rekel : »vredno je bilo«.

Hrana, ki je ne morem pozabiti: jordanski mansaf – mlada jagnjetina, postrežena na posteljici iz riža, zelenjave in pinjol. Zraven pa obvezno jogurt. Tako dobra, da se ti sline pocedijo. Jordanci pravijo, da je za bodočo nevesto priprava te jedi lahko bila stresna. Samo če ji je uspela, je namreč opravila sprejemni izpit v družino ženina.

Anekdota po Jordansko: domačin Hasan mi pripoveduje, da se v jordanski kavi skrivajo odgovori. V obdobju spoznavanja (pred poroko) se družini ženina in neveste večkrat srečata. Na prvem uradnem srečanju, ko bodoči ženin s starši prvič obišče družino neveste, mora ta za vse pripraviti arabsko kavo. Če je kava sladka, je to znak, da ji je bodoči ženin (kandidat) zelo všeč. Če pa je namesto sladkorja dodala sol, pomeni, da se z izbiro ženina ne strinja. Enostavno, kajne?

Tipični spominek: zame še vedno različni oreščki in začimbe v Aqabi.