Spomini na čudovito potovanje na sever (1. del)

Palmina popotnica Gabriela Zver je tako doživela 14 dnevno potovanje do Nordkappa.

Kako povzeti potovanje po Norveški? Če se pošalim, je Norveška lepa dežela iz samih smrek, brez, pečin in fjordov. In to je vse? Ne, kje pa! Norveška predstavlja marsikaj, a v objavi lahko izpostavim le nekaj izbranih znamenitosti, ki so pritegnile mojo pozornost.

Spoznajmo najprej Oslo. Mesto leži na jugu države. Včasih nimamo občutka, kako je ta država dejansko velika. Od Osla na jugu do Nordkappa na skrajnem severu je približno 2090 km. Za primerjavo: od Ljubljane do Amsterdama je 1230 km. Oslo me je vsekakor naučil razlikovati med Nobelovimi nagradami. Včasih slišimo, da so jo podelili v Stockholmu, potem pa spet v Oslu. Kako to? Nobelove nagrade za fiziko, kemijo, medicino, literaturo in ekonomijo se podeljujejo v Stockholmu na Švedskem, medtem ko se Nobelova nagrada za mir podeljuje v Oslu na Norveškem. Vsak obiskovalec Osla mora videti tudi park Vigeland, kjer si lahko ogledaš 200 skulptur in največjo zbirko vrtnic na Norveškem. Naslednja velika zanimivost Osla je njihova nova Operna hiša (2008), ki je oblikovana kot ogromen ledenik, ne samo po zunanjosti, temveč tudi v notranjosti. Po strehi opere je možno tudi hoditi in občudovati del mesta. Poševna streha gleda iz vode kot kos ledenika. Na drugi strani zaliva, torej nasproti opere, imajo obiskovalci mesta in domačini možnost obiskati savne v samem mestnem središču. Tudi okolica opere je zelo lepa, krasijo jo čudovite stavbe, poleg operne hiše pa stoji tudi prelepa knjižnica. Mednarodna zveza knjižničarskih združenj in ustanov je v sodelovanju z danskim programskim podjetjem Systematic v letu 2021 razglasila knjižnico Deichman Bjørvika v Oslu za najboljšo na svetu. Poglejmo še druge znamenitosti, ki si jih je preprosto potrebno ogledati. Poleg kraljeve palače, ki jo v mestu hitro prepoznamo, je pomembno tudi Narodno gledališče, pred katerim stoji kip slavnega norveškega dramatika Henrika Ibsena. Ob ogledu mesta me je posebej navdušila tržnica, ki je v času zaprtja ostala popolnoma nezaščitena. Na trgu čakajo vse tiste lepe rožice v cvetličnih lončkih, nobenega traku, nobene zaščite, opozoril, nič. No, to je sad vzgoje, kulture ljudi in poštenosti. Evangeličansko-luteranska katedrala je največja cerkev norveške škofije v Oslu. Malce izven Osla si preprosto morate ogledati muzej Fram. Muzej na ogled ponuja od ladje, ki zahteva svoj čas, do iglujev, oblačil, pripomočkov, predmetov, ki so jih uporabljali raziskovalci, predstavljeni so vsi uspehi te posebne ekspedicije. Ladja Fram je bila zgrajena za namene arktičnega raziskovanja, z njo so v treh odpravah proti zemeljskima poloma pluli norveški raziskovalci Fridtjof Nansen, Otto Sverdrup in Roald Amundsen. V bližini Osla smo si ogledali še skakalnico Holmenkollen. Velja za svetišče smučarskih skokov (tako pišejo strokovnjaki).

Naše potovanje smo nadaljevali proti severu. Slovenci nismo pozabili niti imena mesta Lillehammer, kajti nekoč smo po televiziji spremljali olimpijske igre, ki so se v tem kraju ter na drugih lokacijah odvijale leta 1994. Trondheim je naslednje čudovito mesto. Danes je Trondheim tretje največje mesto v državi (za Oslom in Bergnom), šteje približno 200.000 prebivalcev (2019). Je pomembno pristanišče v zalivu, ki nikoli ne zamrzne. V mestu, ki ga je osnoval leta 977 Olaf Tryggvason z imenom Nidaros, stoji Nidarosdomen, največja gotska katedrala v Skandinaviji. Vsako leto ga na dan praznika mesta, 29. julija, obišče kraljica. V Trondheimu se nahaja tudi poletna rezidenca kraljeve družine.

Nato pa smo simbolično doživeli prelomnico potovanja. Arktični ali polarni krog označuje mejo, severno od katere je Sonce vsaj enkrat na leto nad obzorjem vseh 24 ur v dnevu ter vsaj enkrat pod obzorjem vseh 24 ur v dnevu. Sledila je vožnja s trajektom na Lofote. Lofoti doživljajo eno največjih anomalij povišane temperature na svetu glede na svojo visoko zemljepisno širino. Ko smo bili na Lofotih, smo jih doživljali v vsej njihovi mokroti. Lofoti so znani tudi po tem, da tu sušijo tisoče polenovk. Fascinirano je zrla naša skupina v norveško voljo do dopustovanja v za naše pojme nezavidljivih vremenskih razmerah. Norvežani so pripravljeni dopust preživeti v svojem avtodomu, prikolici ob nekem fjordu, zalivu in tam v svojem dopustniškem domu brati knjigo, srkati kavo ali čaj ter nato v dežju malce kolesariti ali iti na sprehod. Ob prihodu v mesto Svolvær smo se odločili, da bomo obiskali ledeni bar (Magic Ice), galerijo umetnin, ki v ledu uprizarjajo zgodovino Vikingov, Lofotov in življenje ribičev. Bar se nahaja v lokalni hladilnici, zaposleni vas oblečejo v debele plašče in posodijo rokavice. Tudi mize, stoli in kozarci so iz ledu. Izkušnja je bila vredna denarja, res priporočam.

Ko smo zapustili Lofote in Vesterale, smo prispeli v del Norveške, kjer živijo Sámiji oziroma Laponci. Živijo na Norveškem, Švedskem, Finskem in na polotoku Kola v Rusiji. Tradicionalno se ukvarjajo predvsem z lovom, ribištvom in rejo severnih jelenov. Največje mesto na tem delu norveške je Tromso. V Tromsu živi okoli 51.000 prebivalcev. Mesto je preko ozkega preliva z mostom povezano s kopnim. Tromsø je najsevernejše univerzitetno mesto na svetu, v svetovnem merilu so v njem tudi najsevernejša pivovarna, botanični vrt, polarium in planetarij. Tromsø je simpatično mesto, poletni obisk verjetno predstavlja nekaj čisto drugega kot zimski. Na poti proti Nordkappu smo obiskali še Honningsvåg. Honningsvåg je najsevernejše mesto na celinski Norveški. Nahaja se v občini Nordkapp v regiji Troms og Finnmark. Leta 1996 je bil razglašen za mesto kljub majhnemu številu prebivalcev. Severni rt (Nordkapp) je rt na otoku Magerøya v občini Nordkapp na severu Norveške. Ta strma, 307 metrov visoka pečina se z geografsko lego N 71°10’21”, E 25°47’40” pogosto obravnava kot najsevernejša točka Evrope. Z velike ravne planote na vrhu lahko obiskovalci, če vreme dopušča, opazujejo polnočno sonce in pogled na Barentsovo morje na severu.

Se nadaljuje …

Blog Gabriele Zver Palmine gostje