Rolling down to Marrakech

»Rolling down to Marrakech«, pravijo legendarni Rolling Stonsi v eni od svoji pesmi.


Maroko je posebna dežela. Zasvoji te prvič in vedno in znova, v vseh oblikah. Osupljivo gorovje Atlas in neskončnost pravljičnih peščenih sipin, romantična Casablanca, elegantni Marakeš in stara berberska mesteca v oazah puščave so brezčasni.


V Maroku vile kupujejo hollywoodski zvezdniki in pevci, a po drugi strani je to še vedno arabski svet zastrt s tančicami ovitimi okoli žensk in posut z zlatom in začimbami na številnih bazarjih. Maroko je le za ščepec oddaljen od Španije, a država je tako nezmotljivo arabska, berberska kultura in francoski kolonizatorji pa so pustili globoke sledi. Zdi se, da nikjer na svetu ne obstaja takšno prepletanje tradicije in modernosti, celo najbolj ekskluziven hotel ima preddverje okrašeno z islamskimi mozaiki in v modernih restavracijah strežejo tradicionalne jedi, pripravljene v glinenih posodah.


V Maroku so si svoje vile in domovanja ustvarili slavni zvezdniki, jih opremili bogato in v berberskem stilu z modernih pridihom. A tradicionalna zgradba v Maroku je še vedno kasba, zgrajena iz sena in blata. Kasbe so nekoč služile za shranjevanje žita in so ena večjih znamenitosti kraljevine Maroko, danes pa se v mnogih nahajajo muzeji ali luksuzni hoteli.


Mešanica vsega maroškega je navdušila tudi številne glasbene legende, večini je bil glavni navdih Marakeš. Marakeš je mesto, ki ga sestavljata stara Medina in novi del. V Medini je bazar s pripovedovalci zgodb in napovedovalci usode, v njem so ozke zavite ulice, gneča, ljudje v tradicionalnih oblačilih, Medresa. In v novem delu široke avenije s palmami, jasminom in pomarančevci, hoteli, moderni trgi, evropski butiki. Dva popolnoma različna svetova, Nebo in Zemlja. A nekaj jima je skupno. Rdeča barva.


V 60-tih letih so v Maroko prispeli sloviti Rolling Stonesi, ki so jih takoj prevzeli zvoki etno glasbe in njihov duh se je odlično ujel z zvoki Marakeša. Stonesi so se v Marakešu sprehajali v tradicionalnih oblačilih, nosili berberski nakit in kupovali preproge za svoje domove. Marakeš je postal njihovo zatočišče in navdih za ustvarjanje. In nastala je pesem Rolling down to Marrakech.


Jimmy Hendrix je mesto Essaouira obiskal v poletju 1969 in še danes domačini pravijo, da je del njihove kulture. Njegova legendarna pesem Castles Made of Sand je nastala dve leti pred njegovim prihodom v obmorsko mestece Essaouira in zdi se, kot da je iskal mestece v tej pesmi. Za svojega ga je vzel tudi Bob Marley, ki se je redno udeleževal glasbenih festivalov. Navduši dolga peščena plaža, številni hamami v mestu in počasno srkanje metinega čaja v tipičnih čajnicah. Življenje tu je mirno in počasno, kot nalašč za sanjarjenje in počitek, a tu bodo svoje užitke na valovih našli tudi surfarji in kajtarji.


Najprimernejši čas za potovanje

Od septembra do decembra, ko popusti vročina.


Oblike potovanja in počitnic

Za vsakogar nekaj, za pustolovce in nove penzioniste potovanje po kraljevskih mestih, puščavi in oazah, za mladoporočence razvajanje v 1001 skrivnostih, za družine uživanje na plaži in ob bazenih, za zaspance odkrivanje nočnega življenja.


Priporočamo v branje

Goli kruh/ Mohamed Šukri, Domov/ Tahar Ben Jelloun, Ljubezen v Maroku/Isidora Bjelica


Priporočamo ogled filmov

Casablanca/ Humprey Bogart in Ingrid Bergman z brezčasnim stavkom: »Vedno bova imela najin Pariz.«, Lawrence arabski, Čaj v Sahari /Bernardo Bertolucci


Kulinarični presežki

Maroška kuhinja je mešanica berberske, mavrske, mediteranske, arabske, afriške in francoske. Tipična maroška jed, ki se več ur kuha v glinenih posodah z imenom tažin, temelji na kuskusu z zelenjavo ali mesom, pod lončenimi, s stožci pokritimi posodami, imenovanimi tažin, zakurijo ogenj, nato pa na majhni temperaturi zelo počasi kuhajo zelenjavo in meso z obilo začimb. Harira je juha iz čičerike in leče, ki jo postrežejo s trdo kuhanim jajcem, potresenim s črno kumino in datlji.


Ne moremo mimo kuskusa, ki ga v obroču naložijo v široko plitvo skledo, v jamo na sredini pa dajo koščke dušenega mesa, najpogosteje jagnjetine ter veliko zelenjave v sladko-kisli omaki. Domačini večinoma ne uporabljajo jedilnega pribora, niti v lokalih ne. Jedo z desno roko, če je treba, pa je namesto žlice košček kruha, ki se na koncu pridruži vsebini skodele.


Sladek metin čaj

Kar je Coca Cola za Ameriko, je sladek čaj z meto za Maroko. Lahko ga imenujemo tudi maroški viski, saj ga strežejo v kozarcih. Priprava je zelo preprosta, velik šop mete v kovinskem čajniku zavrejo s sladkorjem, na pol litra vode ga dodajo več zvrhanih žlic, zato je čaj močno presladek, a takega imajo najraje. Čaj postrežejo tako, da na bakrenem pladnju prinesejo poseben oblikovan kovinski čajnik, zraven pa kozarec, v katerega vtaknejo vejico mete. Zelo vroč čaj iz čajnika z velike višine v tankem curku nalivajo v kozarec, da se na vrhu naredijo mehurčki, ga prelijejo nazaj v čajnik in vajo ponovijo najmanj trikrat. Čaj se tako prezrači in še vedno zelo vroč, je primeren za počasno srkanje.


Za metin čaj si je treba vzeti čas, prepustiti se počasnemu ritmu, si izbrati udoben sedež v starodavni čajnici in uživati v opazovanju vrveža, ki se vije pred nami.


Prišepnemo na uho, čisto od blizu

Če se vam bo za hip zazdelo, ko se boste zazrli v maroško nebo, da nad vami leti leteča preproga, je resnična. Maroko buri domišljijo in uresničuje sanje vsakega popotnika.


Blog vodnice Katje Hati Orehek